Magnezij je eden od odločilnih hranilnih snovi, ki pomaga pri več kot 300 telesnih funkcijah, saj vpliva na delovanje več kot 300 encimov, sodelujočih v biokemičnih reakcijah.

Brez tega minerala bi naši možgani prenehali delovati. Ima veliko vlogo pri prenašanju živčnih impulzov, tvorjenju celične energije in sintezi beljakovin.

Če imamo občutek izčrpanosti, otrdelosti, če se nam zdi, da se ne naspimo dovolj ali pa če se zalotimo, da premetavamo noge sem ter tja in jih obračamo, ker nas bolijo, to ni zaradi tega, ker se staramo. Namesto tega je vzrok v pomanjkanju omenjenega minerala. Ta edinstven mineral je odgovoren za več kot 300 biokemičnih reakcij v telesu. Samo v ZDA približno 68 % prebivalcev zaužije manj magnezija od priporočenega dnevnega vnosa (za moške 400 mg, za ženske nekaj manj ‒ okrog 320 mg). Kakšno pa je stanje magnezija pri Slovencih?

Torej, kako pomemben je ta mineral? Brez njega bi naši možgani preprosto prenehali delovati. Magnezij je zelo koristen mineral. Naši možgani delujejo zaradi elektrike. Brez magnezija bi se naši živčni impulzi (kako naši možgani komunicirajo s preostalim telesom) prenehali prenašati.

TODA – tukaj je najpomembnejše dejstvo, ki ga ljudje ne poznajo v zvezi z magnezijem in ''staranjem'' … V našem telesu naj bi bilo ravnotežje med ''magnezijem in kalcijem'', na  nesrečo pa ima večina ljudi v telesu preveč kalcija in premalo magnezija.

Pomanjkanje magnezija lahko privede do krhkosti in lomljivosti kosti. Kako? Eden največjih razlogov za to, da se nam lomijo kosti, otrdevajo mišice in sklepi ter da imamo težave s srcem, je pomanjkanje magnezija.

Kako se to dogaja? Za premikanje kalcija v telesu potrebujemo magnezij. Magnezij je ''potiskač'' kalcija v kosti. To je ena od njegovih številnih nalog, s katero pomaga, da so naše kosti (in zobje) močni.

Kar blizu 7 od 10 ljudi čuti pomanjkanje tega zelo pomembnega minerala  v telesu, zaradi česar se pojavijo številne težave.

Ko se kalcij ne premika več v telesu, se začne kalcifikacija ‒ otrditev mišic in sklepov, kar je razlog, da se počutimo otrdeli. Kalcij pa lahko obtiči tudi na stenah arterij in tako naredi obloge (plake), ki povzročijo visok krvni tlak, otrdelo ožilje in posledično težave s srcem.

Kalcij v naši celicah povzroči, da otrdijo, kar preprečuje glukozi, ki je celična hrana, da bi prešla skoznje. Zaustavljeni kalcij v bronhijih povzroči astmo. Toda najhujše od vsega je to, da kalcij otrdi povsod v telesu, razen v kosteh ‒ tako končamo s krhkimi in lomljivimi kostmi, ki vodijo v osteoporozo in zlome.

Viri magnezija: zelena listnata zelenjava (špinača in njeni nadomestki: blitva, listni in kodrolistni ohrovt, solata vezivka, listi repe, kitajsko zelje, oranžna sladka paprika), oves, stročnice, laneno seme, pšenični kalčki, buče in bučna semena, paradižnik, orehi in njihovi nadomestki (mandlji, pistacije, arašidi, sezamova semena, sončnična in bučna semena, makadamijski orehi, lešniki, akažu).

Vir: Steven G. Pratt, Kathy Matthews (2008). Najhrana za najzdravje, Ljubljana: Debora.

TABELA SAMOKONTROLE POMANJKANJA MAGNEZIJA